Lepo je tam v Beli krajini

Ovitek zgoščenke Folklorne skupine Dragatuš

Zgoščenko "Lepo je tam v Beli krajini", lahko naročite prek naše elektronske pošte: fs_dragatus@yahoo.com.

Ob praznovanju 50-letnice Folklorne skupine Dragatuš smo se odločili, da na zgoščenko ujamemo utrinke našega obsežnega programa, ki ga izvajamo na nastopih doma in v tujini. Folklorna skupina Dragatuš s poustvarjanjem in oživljanjem plesov, pesmi ter šeg in navad ohranja raznoliko in bogato tradicijo Bele krajine. Težko se je bilo odločiti, kaj izbrati iz bogate zakladnice belokranjskega ljudskega izročila.

Zapisi pesmi, plesov, instrumentalne glasbe in obredij naših prednikov se prepletajo od najstarejših znanih zvočnih zapisov v Beli krajini vse do 2. sv. vojne. Na zgoščenki boste prepoznali znane in tudi že pozabljene melodije s semiškega, metliškega, črnomaljskega, dragatuškega, adlešičkega, preloškega, viniškega, bojanskega in poljanskega območja. V posneti glasbi se ne zrcalijo samo različna časovna obdobja in različni kraji, ampak tudi raznoteri in močni vplivi, ki so prihajali preko Gorjancev z Dolenjske, kakor tudi preko Kolpe s Hrvaške.

Pesmi in melodije smo povezali in so kakor v kito prepleteni dekliški lasje. Ob poslušanju zgoščenke boste začutili prepletanje življenjskih ciklusov Belokranjcev vse od rojstva, mladosti, poroke do smrti. Pesmi imajo pripovedno, šaljivo, stanovsko, vojaško, nabožno in predvsem ljubezensko tematiko ter v njih čutimo prepletanje veselja in žalosti, upanja in razočaranja, radosti in trpljenja, ponosa in obupa ter predvsem uslišane sanjske ali tragične ljubezni. Naše pesmi, plese, šege in navade, oblikovane v odrske postavitve smo prepletli s spretnostjo, mičnostjo in lepoto kite las Belokranjke, od začetka do konca zgoščenke, ki smo jo zaključili s ponarodelo pesmijo Lepo je tam v Beli krajini našega umetnika Evgena Cestnika iz Dragatuša. Za posebne priložnosti so si včasih dekleta v lase vpletla okrasni trak, mi pa smo folklorni program zgoščenke obogatili s ponarodelo dragatuško anekdoto »Varalo«, ki jo je naš pesnik Oton Župančič »mlad čul« v Dragatušu in jo leta pozneje »star zapisal«.

Pri gradivu za izdajo te zgoščenke, ki smo jo snemali vsi člani Folklorne skupine Dragatuš, smo imeli jasen cilj: predstaviti ljudsko izročilo celotne Bele krajine tako kot znamo in predvsem tako, kot čutimo. Igramo, plešemo in pojemo z veseljem, z ljubeznijo in s spoštljivim odnosom do zapuščine, ki so nam jo zapustili naši predniki.To pa zahteva veliko truda, ljubezni in strokovnosti.

Z upanjem, da smo izrazili belokranjsko barvitost tako pri izbiri pesmi, glasbe, instrumentov, načina petja in igranja, si lahko ob poslušanju zamislite in pričarate le še lepoto belokranjskega plesa. Prepričani smo, da je ta zgoščenka podoba duše Belokranjcev in folklorno ogledalo Bele krajine.

Folklorna skupina Dragatuš

Recenzije

Lepo je tam v Beli krajini« - recenzija zgoščenke (dr. Marko Terseglav)

Morda se bomo šele v času globalizacije začeli zavedati svojih korenin, naše bogate dediščine in njenih specifičnosti. Le s kulturno dediščino bomo namreč lahko obstali kot narod v vrtincih globalizacijskih poenotenj in tudi poenostavitev. Hvalevredni poskus proti poenostavljenemu univerzalizmu predstavlja prav ta zgoščenka, ki je nastala ob 50. obletnici folklorne skupine iz Župančičevega Dragatuša v Beli krajini. Z njo prizadevni pevci, plesalci in inštrumentalisti ne proslavljajo le svojega jubileja, ampak nam poslušalcem predstavljajo svojo zvestobo do domačih ljudi, do svojega okolja, do nas, do kulture in do širše slovenskega prostora.

Življenje je preplet veselja, žalosti in hrepenenja in ta preplet je čutiti tudi v belokranjski ljudski inštrumentalni in vokalni glasbi, ki jo ljubeče ohranja skupina iz Dragatuša, jo neguje in nam preko nje pošilja sporočilo o nadčasovnosti ljudske duhovne kulture. Zgoščenka nas s pesmijo in glasbo popelje od pekla do nebes, saj nam predstavlja tako stare pripovedne pesmi (balade), ob njih pa še obredne (svatovske), ljubezenske, pa vesele in razposajene plesne ter šaljive pesmi in melodije. Iz njih odmeva vsa kulturna raznolikost dežele pod Gorjanci, v kateri se mešajo starejše in novejše slovenske glasbene prvine s samosvojo glasbeno govorico uskoške tradicije. To različnost predstavljajo tudi inštrumenti, od harmonike, violine, frulice, orglic, drumljice, gudala do balkanske tamburice. In ti inštrumenti nam igrajo različne plesne melodije od valčka, polke ter oberštajeriša do kola - pač vse tiste, ki so jih Belokranjci sprejeli za svoje. Z lepo interpretacijo izvajalci uspešno nakazujejo to bogato glasbeno raznolikost, v kateri poudarijo samosvoje oblike in odtenke posameznih kulturnih prvin, ki v prepletajočem sožitju živijo v Beli krajini še danes.

Zgoščenka nas z izbranimi pesmimi in melodijami nagovarja še drugače, saj v interpretaciji resnično lahko občutimo zavezanost tradiciji in spoštljiv odnos folklornikov do nje, po drugi strani pa vse melodije kažejo oseben, lahko bi rekli sodoben izvajalski občutek, ki je bliže glasbenemu čutenju današnje generacije. S tem je Folklorna skupina iz Dragatuša hote ali nehote vzpostavila most med tradicionalno zavezanostjo dediščini in med današnjim občutenjem le-te, hkrati pa nas opozarja, da sodobnost sploh ni tako nova, kot si predstavljamo in da šele tradicija in sodobnost skupaj tvorita celovitost belokranjske, slovenske ali evropske kulture. Zgoščenka je darilo vsem Slovencem in nas tudi prepriča, da ob njej lahko začutimo našo dediščino kot živ organizem in ne le kot muzejski pojem.

dr. Marko Terseglav,
znanstveni sodelavec Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU in
izred. prof. za folkloristiko na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo
Filozofske fakultete v Ljubljani

Spremna beseda - Janez Mušič

Kot gizdava lepotica se v jugovzhodni Sloveniji med Kočevskim Rogom, zahodnim delom Gorjancev in Kolpo spogleduje z bleščečim soncem, brezovimi gaji, zelenimi steljniki, pisanimi polji, vinogradi, travniki in potoki, s starodavnimi mesti in trgi, prijaznimi vasicami in očarljivimi cerkvicami na gričih ena najbolj slikovitih slovenskih pokrajin, za katero se je po beli noši njenih prebivalcev v prvi polovici 19. stoletja uveljavilo zdajšnje ime Bela krajina. Ves očaran od njenih naravnih lepot, njenih prijaznih ljudi je že pred davnimi leti veliki slovenski poet Oton Župančič zapisal: »Teh krajev ne pozabi, kdor se svetlobe njih je nasesal!«

Danes je Bela krajina na vse strani odprta dežela in trdno povezana z ostalimi slovenskimi pokrajinami ter širnim svetom. Sloves o njenih dobrosrčnih, skromnih ljudeh, naravnih znamenitostih in izjemno bogati kulturni dediščini se je razširil po vsej naši domovini in prek njenih meja. Vsakdo, ki obišče to sanjsko deželico, se vrača iz nje duhovno pomirjen in za mnoga spoznanja bogatejši, zato ji ostane zvest vse življenje. S svojo prelestno naravno in duhovno lepoto ga zaprede v svoje skrivnostne čare in mu na svojevrsten način osvoji dušo in srce. Za tiste, ki smo iz kakršenega koli razloga zapustili domače ognjišče, pomeni vračanje in navezanost na Belo krajino, ... »dragatuško - dragovanjsko polje«, ne samo nostalgijo po mladih, idiličnih časih, temveč pomeni magično navezanost in spoštljiv odnos do »svojih korenin«. Z leti človek čustveno in racionalno ceni vrednote, ki so prevečkrat samoumevne, velikokrat spregledane. Oton Župančič nas v svoji pesmi opomni »V viharju se drevesa korenin zavedo!«

Kljub skopim naravnim danostim in odmaknjenosti od »velikega sveta« so Belokranjci zmeraj živeli bogato duhovno življenje. Radi so se šalili, si pripovedovali zgodbice, vraže, smešnice. Na zabavah, druženjih ali končanih skupnih delih so radostno »zapopevali in špilali« ter veseli zaplesali ob vižah različnih glasbil. Skratka, v tem okolju se je ljudska ustvarjalnost sproščala na najbolj izviren način. Izjemno barvito ljudsko izročilo Bele krajine je vir, s katerim se ob strokovnem pristopu Belokranjci lahko s ponosom predstavijo kjerkoli po svetu.

Za ohranjanje belokranjskega ljudskega izročila ter njegovo popularizacijo doma in po svetu so zelo zaslužni mnogi požrtvovalni posamezniki in skupine. Med prizadevne in uspešne vsekakor že pet desetletij spada Folklorna skupina Dragatuš. Vesel sem, da sem v letih učiteljevanja v domačem kraju, po odhodu učiteljice Banovčeve, tudi sam vodil delovanje dragatuške folklorne skupine od leta 1959 do mojega odhoda v Ljubljano leta 1961. Z občudovajem poslušam, gledam in spremljam sedanjo folklorno generacijo s koliko ljubezni, veselja in znanja ohranja belokranjsko izročilo. Folklore ne jemljejo kot nostalgične zanesenosti za davnimi časi, ampak jo spodobno reproducirajo tako, kot jo mladi razumejo in čutijo.

Ob 50-letnici uspešnega delovanja se Folklorna skupina predstavlja s čudovito zgoščenko znanih in nekoliko manj znanih ljudskih melodij z vseh belokranjskih območij. Vodstvo in vsi člani skupine zaslužijo iskrene čestitke in posebno zahvalo za dolgoletno odlično delo.

Janez Mušič, profesor slovenščine
in srbohrvaščine, literarni zgodovinar,
publicist, urednik, prevajalec in založnik

Belokranjski župani o zgoščenki

Glasba je odraz človeškega ustvarjanja. Je duša človeka, ki izraža svoja čustva: srečo, veselje, žalost. Opisuje sedanjost, nas popelje v prihodnost ali preteklost. Folklorna skupina Dragatuš nas s svojimi plesi in pesmimi popelje v belokranjsko preteklost.
Bele breze, bele noše in zvok tamburic, vse to dragatuška folklora predstavlja s plesom, pesmijo, glasbo domačim in tujim gledalcem. Z močno voljo in ljubeznijo do Bele krajine ohranjajo njeno ljudsko izročilo, saj se zavedajo pomembnosti ohranjanja starih običajev in kulture.

Andrej Fabjan,
župan Občine Črnomelj

Folklora združuje aktivnosti ohranjanja kulturne dediščine naše dežele. Poustvarjanje izročila belokranjskih plesov, pesmi, iger, obredij je zrcalo »gledališča zgodovine« in lepa promocija ter dodana vrednost prepoznavnosti Bele krajine. Prav je, da se ta dragocena tradicija ohranja še naprej, predvsem med mladimi - kar je tudi odlična priložnost za druženje, razvijanje ustvarjalnosti, duševnega bogastva.
Za vzor nam je lahko Folklorna skupina Dragatuš, ki ji iskreno čestitam ob 50-letnici uspešnega delovanja in ohranjanja bogate belokranjske kulturne dediščine.
Le tako in pogumno naprej, saj sta »ples in petje otroka glasbe, igre ter ljubezni«.

Renata Brunskole,
županja Občine Metlika

V Beli krajini so se ohranili mnogi ljudski običaji, nekateri samo še v programih folklornih skupin. Folklorne skupine, ki iz roda v rod prenašajo bogato kulturno izročilo Bele krajine, so ambasadorji naše preteklosti. Z ohranjanjem in prenašanjem ljudskih običajev, pesmi in plesov na mlajše rodove skrbimo, da naše kulturno izročilo ne bi tonilo v pozabo.

Ob 50. jubileju delovanja Folklorni skupini Dragatuš iskreno čestitam, ob poslušanju zgoščenke pa želim vsem razigrano srce.

Ivan Bukovec,
župan Občine Semič

Folklorna skupina Dragatuš - Lepo je tam v Beli krajini

Lepo je tam v Beli krajini Zgoščenka belokranjskih ljudskih pesmi in plesov v izvedbi Folklorne skupine Dragatuš

1. Aj, zelena je vsa gora /ljud./ 1:19
2. SPLET BELOKRANJSKIH PLESOV IN PESMI
Tancaj, tancaj črni kos /ljud./ 4:53
Ostani, sinko Janko, tu
Tancaj, tancaj črni kos
Sirota
Seljančica
3. Mara županova /ljud./ 1:27
4. Na Ivanje večero /ljud./ 0:58
5. SPLET BELOKRANJSKIH PLESOV
Lepa Anka /ljud./ 5:38
Lepa Anka
Lipa moja
Sirota
Hruške, jabuke, slive
Ivanič kolo
6. Vsi so venci veli /ljud./ 2:00
7. Zelena mala dubrava /ljud./ 1:43
8. SPLET BELOKRANJSKIH PLESOV IN PESMI
Mlatva /ljud./ 7:03
Ena ptička
Izrasla mi šenica
Žumberačko kolo
Carska kasa
Svatsko kolo (Zvezda)
9. Pridi mi, dragi, na večer! /ljud./ 2:05
10. Zora puca /ljud./ 0:51
11. Tri jetrve /ljud./ 1:27
12. VARALO /ljud. anekdota/ 7:12
13. SPLET BELOKRANJSKIH PLESOV
Oberštajeriš /ljud./ 5:26
Oberštajeriš
Šrotiš
Starinski valček
Šuštarska
14. Vrtec ograjen /ljud./ 2:18
15. SPLET BELOKRANJSKIH PLESOV IN PESMI
Puštrtanc /ljud./ 9:39
Zvanje k daru
Tam, kjer polko špilajo
Puštrtanc
Šotiš
Pretikavica (Vrečo šivat):
16. Vse tičice lepo pojo /ljud./ 1:54
17. SPLET BELOKRANJSKIH PESMI IN PLESOV
Pekel – Nebesa /ljud./ 9:12
Kresna
Lepš'ga ni drevesa (Lipa)
Lahko noč
Stoji zelena lipica
Vabilo v kolo
Tribučko kolo
Preljuba kuma naša
18. SPLET BELOKRANJSKIH PLESOV IN PESMI
An, cvaj, draj /ljud./ 11:14
Izraslo mi eno drevce
Pokšotiš
Semiška polka
Rašpla
An, cvaj, draj
Lepa Anka
Semiški valček
19. Lepo je tam v Beli krajini /tradic./ 2:26