Dragatuš

Dragatuš je večja belokranjska vas (okoli 220 prebivalcev), ki leži v osrednjem delu Bele krajine v občini Črnomelj in je središče krajevne skupnosti z enaindvajsetimi vasmi. Dragatuško faro na zahodu omejuje Poljansko hribovje, ki se stika z Roškimi hribi, na vzhodni strani pa jo omejuje Veliko Bukovje, ki se razprostira do reke Kolpe. Poleg lepega polja so za gričevnato in vrtačasto pokrajino značilni večinoma brezovi gozdovi ter znani belokranjski steljniki s praprotjo, brezami in brinjem.

Dragatuš

Dragatuš se v pisnih virih prvič omenja leta 1402 v metliškem urbarju. Leta 1854 je postal sedež novoustanovljene župnije, ki je nastala iz dela črnomaljske in dela viniške župnije. Prvotno cerkev v Dragatušu omenja že Valvasor, mogočno cerkev svetega Janeza Krstnika z dvema zvonikoma pa so začeli graditi sredi 19. stoletja in je bila posvečena leta 1858.

Med drugo svetovno vojno leta 1944 je v Dragatušu deloval Glavni štab NOV, zato so Nemci v bombnem napadu 5. maja 1944 vas skoraj v celoti porušili. Porušeno cerkev Sv. Janeza Krstnika je mnogo let po vojni zamenjala nova.

Dragatuš okrog 1910 (iz knjige Božidar Flajšman, Sledovi časa, Bela krajina na razglednicah v letih od 1895 do 1945)

Na mestu, kjer danes stoji gostišče Župančičev hram, je nekoč stala Zupančičeva domačija, kjer je veliki slovenski pesnik Oton Župančič od leta 1880 do 1893 preživel otroštvo. V njegovih delih je najti veliko spominov, ki ga vežejo na to obdobje in na Dragatuš. Na pesnikovo bivanje v Dragatušu spominjata plošča in spominska soba v gostišču.

Osnovno šolo Komandanta Staneta Dragatuš, ki je v letu 2008 obeležila 150-letnico delovanja, obiskuje približno sto dvajset učencev in je središče kulturnega ter družbenega življenja celotne krajevne skupnosti. V okviru šole deluje tudi otroški vrtec.

Za turiste je Dragatuš z okolico zanimiv po gostinski ponudbi, kmečkem turizmu in še posebno po neokrnjenih naravnih lepotah, ki so dostopne preko številnih pohodniških in kolesarskih poti. Leta 1988 je bil z odlokom razglašen Krajinski park Lahinja, kjer najdemo enkraten preplet naravne in kulturne dediščine: arheološko območje, cerkev Vseh svetnikov, Klepčev mlin in žago v Pustem Gradcu, antično grobišče pri vasi Šipek, gomilno grobišče pri Velikem Nerajcu.

V Dragatušu je močno razgibano kulturno, športno in družabno življenje z dolgoletno tradicijo. Tu delujejo številna društva: Društvo kmečkih žena Dragatuš, Lovska družina Dragatuš, Športno društvo Dragatuš, Prostovoljno gasilsko društvo Dragatuš, Društvo lastnikov gozdov ob Kolpi in Lahinji, Društvo za varstvo okolja Dragatuš. V kraju deluje več tamburaških skupin, med njimi tudi najboljši slovenski orkester KUD Dobreč. In ne nazadnje, v kraju že od leta 1957 ohranja, poustvarja in širi lepote belokranjskega ljudskega izročila Folklorna skupina Dragatuš.

Folklorna skupina Dragatuš - Lepo je tam v Beli krajini

Lepo je tam v Beli krajini Zgoščenka belokranjskih ljudskih pesmi in plesov v izvedbi Folklorne skupine Dragatuš